Uffff...pozabljen blog. No skoraj! Ne mine dan ko nebi razmišljala o ponovnem povratku ampak čas gre prehitro in besede prepočasi natipkane. Iiiiiin kaj je novega?Toliko se je zgodilo da sploh ne vem kje začeti.
No ja, ne letim več, vsaj ne po zraku, metla mi pa baje tudi še ne pripada, haha.
9 mesecev sem se redila in ustvarila novo bitje, ga povila in najinemu vragcu je ime Val in ni otrok, ki bi ga samo odložil in skoraj pozabil da ga imaš, kot velikokrat slišim od kake mame. Imava ornk živahnega fantka in dan ni enak dnevu, se posebej saj oči dela v Afriki in sva z Valom veliko sama. No ne glih sama ampak z ogromno mamicami, kolegicami, (pra)dedki in (pra)babicami pa čeprav še niso v penziji (o dedkih in babicah je govora seveda), žal ampak hvala bogu da so❤️
Tko da ja, slalomiram med vsemi opravki ki jih življenje prinese in poskušam da mi dnevno ne vrže ven vseh varovalk ali pa zmanjka energije. Zato pa hvala bogu za čudežno kavo, pa da mi očitno organizacija nekak kar gre, al se me pa Val usmili in popusti.
No ja, če rata, rata-če ne pa rineva nekak.
Tako da, ko me kdo praša kaj počnem in kaj je novega je to moj odgovor: če me ne ujameš med kuhanjem, hranjenjem, previjanjem.. Potem sem ziher v avtu ready za šetkanje, trgovino, kavo al pa kar nekam. Če ne se mi bi med 4 stenami najbrž mešal. Saj sem zelo rada doma, ampak bolj kot ne takrat ko je megla, dež ali pa čudna noč za nama. Ker ja, Val je zelo živahen (lepši izraz za hiperaktiven), že dolgo ima mama obdobje in ne zna se več sam zaigrat. Jbg očino bomo vse prerastli.
Aja pa še spanje se je porušlo že milijonkrat..
Tako da ja, to se mi dogaja.
