Preteklik.
Zdaj je Val že fant(ek) in ima 16 mesecev.
Dojila sem ga 12 mesecev in 1 teden. Jap, je bilo kot nekakšno zapoznelo darilo ob rojstnem dnevu. Srečna sem, da nama je uspelo, in da sem imela ogromno mleka.
Meni je bilo super, da o Valu sploh ne govorim.
Res noro je, kako je narejeno naše telo: lahko zgeneriramo novo živo bitje, ga rodimo in imamo skoraj izventelesno izkušnjo (če ste rodile povsem naravno, potem veste o čem pišem) in potem ga lahko še hranimo, in to vse s svojim telesom - res svašta!
Ampak ja, dojenje je super, vendar ni rožnato. Vsaj ne meni. Pa nisem zategnjena, in mi je golota čist ok. Tudi velik del življenja sem bila nudist (sicer ne po svoji volji). Ampak videti joško kar tako vsepovsod tud mene pritegne, da pogledam dvakrat. Hočeš nočeš.
Jaz sem dojila vsepovsod: na klopci, restavraciji, lokalu, v avtu, na wc-ju (žal, saj se Val ni in ni umiril in sem se nekako mogla umaknit gneči), v previjalnicah itd...
Tud v javnosti in pred družino, kolegi. Sploh pred slednjimi mi je blo najbolj čudno-ko moraš tisto ogromno puščajočo joško dat na plano, in upat da bo tvoj otrok res lačen in ga gneča in karkoliseževokolicidogaja ne bo zmotilo, potem je ta proces kul, drugače pa res ne. Res si nisem nikoli predstavljala, da bom sredi centra Ljubljane na kavi na pol naga...ja no, življenje prinese vse možne scenarije.
Tud sikat sem bila pripravljena, ker so me marsikateri (neprijazni) pogledi pošteno zmotili in je sigurno to čutil tudi Val.
Pa vseeno, z izjemnim ponosom sva pridelala 10kg, in jaz stopila svojih 18kg+ iz nosečnosti.
Dojenje je zakon!
