Karibu Kenya!

Dobrodošla v Afriki, dobrodošla v Nairobiju.

Nikdar si ne bi mislila, da bom nekoč temu delu sveta rekla dom. Dom (daleč) stran od doma.

Kenija je drugačna, zanimiva, čudna, vesela in raznolika država.

Smo skoraj na 1700 m2, čez Kenijo gre Ekvator in tako je podnebje tropsko: le deževno in suho. Deževno lahko pomeni, da dežuje res celi mesec dan in noč, in je vse poplavljeno, in so temperature nekako od 10-20°C. Suho obdobje pa pokaže tja do 30°C. In ne, to ni vroča Afrika, tu ni puščave, ampak zelenja več kot v Sloveniji. 

Rasizma tukaj ni. Belci smo nadvse lepo sprejeti, dobrodošli, saj jim prinašamo nova delovna mesta, razvoj in denar.

Vedno ti pomagajo, se toplo nasmejejo in obožujejo otroke. Obožujejo bele otroke, da se popravim. Svojih imajo že čez glavo, a naši so njim eksotični. Modri učki, mehki dolgi (po možnosti skodrani) laski in bela koža, to je za njih uaaau.

S to razliko, da oni ne poznajo predsodkov, in te kar pobožajo po laseh, ti otroka nežno uščipnejo za lička, ga kar vzamejo in božajo brez vprašanj.

Tudi jaz bi njihove otročke z veseljem pestovala, pobožala, a ni to v moji naravi da bi to naredila brez vprašanj, sploh če drugemu ne ugaja.

Iiiiiiin... To je presneto draga dežela. 

Nekako smo belci (za njih) navajeni na razkošje in udobje, in za nekatere stvari tu plačaš preveč. Avtomobili so tukaj dragi, kot da so iz zlata, zanj smo odšteli nekaj milijonov šilingov, in to so dvojne cene naših avtomobilov Sloveniji, ali pa kar v Evropi. 

Stanovanja oz hiše so druga zlata jama.

Hiše so kolonialnega stila, prevelike, mrzle, vlažne in nefunkcionalne.

Mi smo iskali prijetno sosesko, ki je varovana in v njej živijo tudi tujci, kjer so otroci in lep vrt. In bazen. In fitnes. Lepa prostorna hiša z vsaj tremi spalnicami. In dobili bi okoli 300 m2. Noro, mi toliko prostora ne potrebujemo. To sta bili v vsakem nadstropju ogromni družinski sobi, stranišč malo morje, kuhinja v ameriškem stilu in walk-in omare itd. Hiše so vse z enoslojnimi okni, neizolirane in preveč vlažne.

Cena: od $3000 na mesec, pa še brez opreme.

Ne hvala.

Tukaj ni Ikeje in raznih podobnih velikih verig z lepim, modernim pohištvom, ki je žepu prijazen. Tu imaš en kup obcestnih mojstrov, ki sami ustvarjajo ali pa prestižne npr. turške poslovalnice, kjer bi za preprosto, a meni lepo spalnico plačali $5000. Ufff, za posteljo in dve nočni omarici. Haha. Malo so stvari na glavo.

Tako smo našli 280 m2 veliko stanovanje blizu centra mesta, v novem stanovanjskem bloku, kjer smo prvi najemniki, in smo si opremo lahko izbrali sami. Tisto turško, uvoženo in predrago. In takšna je tudi najemnina. 

Imamo 5 kopalnic, tri spalnice, ogromno kuhinjo povezano z jedilnico in dnevno sobo, teraso, balkon in pa sobo za pomočnico. Imamo dvoslojna panoramska okna čez cele stene, moderne gradnje. Ni vlažno in hladno. In pa še nekaj: tu ne poznajo gretja in hlajenja. Tako lahko imaš luksuzno stanovanje in kaloriferje in radiatorje s samimi podaljški, da ti je toplo. Juhu.

V Sloveniji bi za ta denar najeli lahko zares hudo vilo/hišo.

Ker tu živi ogromno tujcev, ki so tu le neko obdobje, vsi uvažajo malo morje Ikejnega pohištva, in tako se splača še najbolj kupiti pohištvo iz druge roke. Lahko se sicer tudi dogovarjaš z mizarjem in rišeš načrte, upaš da bo dobil pravi les, in da je dojel tvoje želje...in na dan prevzema moliš, da te ni "nategnil", in da bo tudi pravočasno naredil. Tako smo mi dali delati Valu visoki stol za k jedilni mizi, po načrtu, ki ga je zrisal moj oči v Sloveniji, ob izmerah domačega stola. Mizar nam je prestavil termin za en teden, a stol je zelo lep in zelooo poceni.

Hrana

So tržnice, kjer lokalci prodajajo sveže sadje in zelenjavo, in pa tuje prehrambene verige: Foodplus in Carrefour.

Zelo malo je uvoženih stvari (Nutello, Coca-colo in Vegeto imajo, in stane 2x več kot pri nas), zelenjava in sadje pa v večini lokalna. Pomeni da je bio in ni kemikalij, in več kot par dni ne bo zdržala.

Zelene banane so v parih dneh že pikčaste, nezrel avokado je naslednji dan mehak, krompir požene v parih dneh, korenček je v hladilniku mehak v treh dneh, in solata začne gnit že skoraj naslednji dan. Tako sem se tudi zavedala, da imamo v Sloveniji vse s kemikalijami, čisto vse-vključno s krompirjem, korenjem in nasploh solato.

Zato pa ima vse tako boljši okus tukaj, in se sadja in zelenjave res razveselim. Ko vsepovsod piše pridelano v Keniji: nobenih 10.000 km in kemikalij. 

Promet

Kljub temu da so avti nehumano dragi, jih je ogromno in preveč. V večini so (tujci) sami v njih, ko hodijo z njimi v službe, in zato tudi zaradi nepojasnjenih razlogov na cesti stojiš in stojiš, in lahko za 3 km porabiš tudi po 2 uri. Pa ni nič, ne nesreče, dežja, ne dela na cesti. Pač, normalen dan.

Vožnja je najboljša od 9 -14.ure. Prej in potem si lahko obsojen na zastoj. Sicer je pa bencin cenejši, in stane 0,80€, dizel pa 0,70€. Ceste pa so katastrofalne, luknje take, v katerih bi lahko jaz ležala, zasipavajo jih z vsem živim, tako da je terenski avto kar nujen. Deževno obdobje in poplave poškodujejo ceste tako zelo, da jih ne uspejo krpati pravočasno. 

Revščina je velik problem. Ker je prebivalcev samo v Nairobiju okoli 4 milijone in zares preveč, tudi ni toliko delovnih mest, opazi se tudi npr v kavarni, kjer bi v Sloveniji delala dva natakarja, jih tukaj sigurno dela najmanj deset, ki nimajo kaj početi. Temu primerna je seveda tudi plača. Zato je tudi kriminala veliko, saj vsi nekako iščejo priložnosti, da se okoristijo. In še to, da nimajo delavnih navad, zato bi težko živeli v "našem svetu", z našimi pravili in normami. Tukaj moraš vsakemu dobesedno s prstom pokazati, kaj naj še naredi, saj dela sami ne vidijo. Srednjega sloja ni, ali so revni ali pa bogati. Ljudje v nekakšnem srednjem sloju (npr čistilke, varuške, hišne gospodinje, vozniki) zaslužijo tudi samo $100 na mesec, in s tem dokaj normalno živijo.

Kljub vsemu pa je splav prepovedan, če nekoga dobijo ob tatvini ga javno nagega kamenjajo, včasih tudi do smrti. V šolah o spolnosti ne učijo, in kontracepcije načeloma sploh ne poznajo. 

Toliko zaenkrat, se ponovno razpišem v kratkem..