Gana, Afrika

Akwabaa. Dobrodošli.

Čeprav nisem imela namena nikoli it sem, me je Afrika pozitivno presenetila. Kako so skromni, koliko je revnih, ampak videti so vsi srečni. Ne morem opisati občutka kako dobro sem se počutila ko sem otročkom ki živijo v revščini polepšala dan..Najprej s svojo pojavo ker belokožnih blondink z modrimi očmi tam ni veliko in pa ker sem jim prinesla čokoladke in dobila v zahvalo nepopisno veselje, hvaležnost. Pa veliko slikic, saj so se vsi hotli slikat z mano :) Imajo odlično morsko hrano, prenajedla sem se jastoga, rib, školjk in rakcev in odličen bbq, roastbeef so naredili tako njamiii, oni imajo radi zelo spicy in jst tudi :)) Korina iz Srbije,in John iz Californije smo šli do oceana in Atlantik je zelo hladen in valovit, sicer je na plaži velikooo ljudi a ne znajo plavat :( tud katalizatorjev ne poznajo in je grozno onesnaženo in smeti so vsepovsod. Ob cestah sedijo reveži ki ne beračijo ampak iz smeti ločujejo plastične vrečke in iz njih izdeljujejo krasne zapestnice! Šli smo tudi v center mesta kjer so nas skoraj pojedli ker smo lahka tarča (beri: bele vreče denarja za njih). Šli smo na Oxford Street kjer je kot nekakšen market z oblačili, slikami, torbicami, raznimi lesenimi umetnijami itd.. Nas allowance oz žepnina ni bila velik za naše standarde, dobili smo cca 70€ a za ta denar dobis 2x All you can eat vecerji, 2x hotelski zajtrk, ogromno prevoza s taxijem kjer poslušaš lokalni Reggae, veliko sladkarij za revne otročke in razdelila sem tudi nekaj denarja, domači bio peanut butter kupila sem ga kar 1l, nekaj njihovih posebnosti iz trgovine in veliko domačega manga in avokada za v Dubaj, veliko zapestnic, ogromno posodo, leseno masko in žirafo in mislim da se se kaj najde in pa še nisem vsega zapravila..

A v trgovini evropska hrano noroo draga. Res sem bila vesela da sem videla ta del Afrike, pozabila sem že koliko stvari jaz imam in so meni samoumevne in imam za jest in preveč za oblečt, a oni ne..tako da bom še bolj delila stvari s tistimi ki vsega tega nimajo..

Ves čas zbiram iz vseh hotelov šampone in mila in ker imam v septembru kar nekaj turnaroundou bom to in še kaj hrane podarila čistilcem ki pridejo naša letala sčistit in so taki reveži da groza. Velikokrat jim prinesem kaj za jest in za pit, jim podarim svojo čokolado in zahvaljujejo se mi potem se dolgo.. Vedla sem da bo nekomu to zelo prav prišlo, zato sem te šampončke vedno vzela sabo.. Za nas je to taka malenkost a za veliko ljudi je to luksuz. Sedaj bom na vse revne destinacije vzela še kakšno hrano, ker ko vidiš to hvaležnost na lastne oči, kako se jim zaiskrijo oči in se ne morejo nehati zahvaljevat, ne moreš ostati hladen in želiš to še in še početi...no vsaj jst.