Val je imel že od prvega dne dudo.
Žal ali ne žal. Tako se je pač pomiril.
Vse možne sestre v porodnišnici so imele vsaka svoj nasvet, kako naj ga pomirim oz utišam. Naj ga skozi pristavljam, da se mi vzpostavi mleko (saj je seveda lačen) in tako je bil "priklopljen" po več ur, a ga to ni pomirilo, kaj pa se je zgodilo z mojimi prsmi, pa je druga pesem. Tako je dobil par kapljic glukoze in dudo, da je potem sladko zaspal.
Za dudo sem bila v večini izjemno hvaležna, saj ga je vedno pomirila.
Zdaj, ko je že vse bližje 2 letom, mi pa misel na dudo ni več kul. Rada bi, da se lepo razideta in sem ga zato tudi vedno več "odklapljala" od nje.
Za ponoči sem mu jo pustila, in njegova razvada nekaj časa je bila, da je imel eno v ustih in eno, če ne celo kar dve v rokah. Ziher je pač ziher, je bil njegov moto.
Pa še to ne drži, saj ko je zaspal, mu je padla duda iz ust in obeh rok, in ko je bil njegov spanec čisto rahel, jih je začel pogrešat. To ga je zbudilo in razjezilo, in jih je vneto iskal po postelji. Pa čeprav je imel "nočne" dude, ki se svetijo v temi, to ni pomagalo.
Pomagala pa mu je nočna lučka-duhec Doomoo, ki sveti 10 minut ko on zajoka, in se avtomatsko ugasne. To pa deluje in je noro! Ko je zajokal, se je lučka prižgala, on našel dudo in zadovoljen zaspal naprej.
Kaj češ boljšega!
In Spooky tako zelo pomaga, da smo v večini spali celo noč. Jupiii!!
Kako zelo sem vesela, da so zgornje besede preteklik! In, da je to pri takšnem dudoholiku možno.
Neskončno sem vesela včerajšnjega prvega obiska zobarja, ki žal ni imel ravno navdušujoče novice, da Valova čeljust preveč uboga dudo in se je že začela oblikovati v elipsni ugriz, kakor si jaz to predstavljam.
Zame so zobje sveti, in nenadomestljivi, ki jih je hočeš nočeš potrebno umivati, in ta novica me je šokirala.
Duda bo šla stran še tisti trenutek! Po hitrem premisleku sem skovala načrt. Odpravila sva se na Koseški bajer in dudo podarila mami rački, ki jo je dala svojemu račku dojenčku. Seveda s tem nisva onesnažila okolja, vrgla sem v bajer le kamen, duda je ostala pri meni na varnem in kasneje v smeteh.
Val pa nad dogodki ni bil navdušen, dobila sem par brc in metanja po tleh, dretja in joka. A k sreči je vseeno lepo sprejel in dojel trenutno stanje, in ko mu je hudo in omeni dudo, mu pojasnim da jo ima dojenček mame račke, razume in se pomiri.
No, da pa pristavim še svoj piskerček: meni je mojo pojedel kuža Fifi.
Hahahaha, pač jabolko ne pade daleč stran od drevesa.
