Slovenija, od kod lepote tvoje..
Moja domovina, prelepa državica ki jo obožujem, a hkrati tudi vedno zapuščam in se z veseljem vračam. Država, ki premore toliko lepote, prečudovito neokrnjeno naravo, sveži zrak in tekočo pitno vodo, dejstvo da smo ena najbolj varnih in ekološko osveščenih držav, in še in še.
Koliko jamramo nad zdravstvom, je pa zelo ugodno in še vedno se mi zdi da je tudi zelo dobro. Vsepovsod so slabe izkušnje in ljudje, ki so se znašli v napačnih poklicih in kaj zašuštrajo, vendar hvala nekomu ali nečemu da tega nismo izkusili.
Naše šolstvo je velecenjeno in zastonj. V tujini se za dobre šole plača gore denarja, naredi ogromno testov in preverjanj, da so otroci na željen študij sprejeti.
Država mamam omogoča 1 leto plačane porodniške, ki je izven Evrope lahko samo sanjajo. Regres v tujini obstaja tudi samo v oblakih.
Slovenska izobrazba je zares cenjena, naš potni list je resnično dobrodošel in ogromno viz smo oproščeni, naša kultura in narodnost ni tujcem poznana, vendar smo iz mirne države, ki nima nekih svetovnih sovražnikov, tako da ob omembi Tita, bivše Jugoslavije in navedbi naših sosednjih držav smo res vsepovsod zelo pozitivno sprejeti.
Tako da smo Slovenci v tujini zelo dobrodošli.
Tudi v naši državi se kot vsepovsod politiki kregajo, kar nekaj stvari gre narobe ampak država je stabilna, in v veliki večini imajo ljudje streho nad glavo in hrano na mizi.
Vsi otroci se šolajo in vsak državljan dobi vsaj osnovno šolstvo in zdravstvo.
Po mojem mnenju država s Slovenci lepo ravna in omogoča nekakšno dostojno življenje vsakomur.
Tudi socialne in dobrodelne službe opravljajo zares dobro delo in ljudje znamo stopiti skupaj in pomagati sosedu.
Čeprav nas "matra fovšija", smo dobri ljudje.
Čeprav se bojimo tujega in tujine, gremo vsaj na dopust čez mejo in tam pustimo v Sloveniji prislužen denar. Smo zelo deloven narod, energičen in bojevit, zato tudi ostajamo tako uspešna in močna država.
In tudi to: Slovenci imajo dopust, tudi privoščijo si ga v veliki večini lahko, in pa brezposelnost je majhna in se se manjša, tako da se mi zdi da Slovenci dobro živimo.
Pa vseeno je bega možganov veliko.
Kar je dobro in normalno, saj smo le leta 2018.
A druga skrajnost: tako veliko ljudi ima priložnost za delo v tujini, pa jo zavrnejo. Bojijo se spremembe, čeprav bi bila sprememba na bolje. Slepo se držijo kot pijanec plota, tistega kar jim je poznano in gredo rajši dnevno čez stoinen rutinski opravek, rajši malo pojamrajo in gredo tako v vsak naslednji dan.
Sicer se pa tudi to spreminja in že študenti hodijo na izmenjave v tujino, in se čedalje več odločajo za tujino. Kar se meni zdi super, tako začneš zares cenit kaj imamo in kako lepo in prijetno državo imamo.
Žal nam Slovenske službe ne omogočajo tako lepe finančne neodvisnosti, kot nam jih morda ponuja tujina, a upam in držim pesti da se bo tudi to v Sloveniji spremenilo, in da bomo Slovence lahko zadržali tudi v lastni državi.
Jaz sem zaljubljena v Slovenijo in sem bila vedno mnenja, da bom vedno in za vedno ostala v Sloveniji. Ampak potovanja so bistvo mojega življenja in nekako mi niso dala miru, in ob zelo slabi izkušnji s službo sem se odločila spakirati in oditi v Dubaj.
Kljub zapečkarstvu sem se tega osvobodila in sedaj me Slovenija ne mika. To je trenutno stanje, nekega dne se bi rada vrnila.
Kenija je vse prej kot država za katero bi lahko rekla, da sem jo imela na top listi, kjer bi si želela živet.
In to predvsem zaradi revščine in onesnaženja. To resnično težko prebavim, saj se mi trga srce in bi vsem pomagala in jih ozaveščala o recikliranju itd.
Je pa zelo odprta država, ki te sprejme odprtih rok, a za vse ostalo si sam.
Birokracija je predpotopna, za iskanje službe si eden od parih milijonov, ki jo išče. Delovna viza je cela misija, da jo prejmeš, saj je potrebno utemeljit zakaj tvojega delovnega mesta ne mora opravljati lokalec.
Morda imajo še več izkušenj kot ti, prednost jim je angleščina, saj je to njihov prvi jezik, kar pa meni ni in se včasih še vseeno borim s kakšnimi izrazi in iščem kakšno besedo.
Podkupljivi so vsi organi in stvari se premikajo izreeedno po polžje.
Njihovo šolstvo ni preveč cenjeno in vsi želijo in hodijo na študij v tujino: v Kanado, Ameriko, Anglijo in Avstralijo. A ta študij stane tudi več kot $100,000.
Tako da v tem pogledu, se počutim zares hvaležna.
Hvaležna šolstvu in Sloveniji, ki mi je omogočilo tako izobrazbo, da je v tujini zelo priznana in cenjena. Tudi sama opažam, kako zelo smo Slovenci razgledani, kako vemo nekako kako se svet vrti in smo željni znanja in izobrazbe. Slovencem je tudi čisto normalno da se šolajo po 16 let in več, in vedo da jih bodo starši in država pri tem podpirala.
Hvaležna sem, da sem se rodila v Sloveniji in staršema, ki sta mi pokazala pravo in stabilno pot.
Zares sem hvaležna, da sem se rodila nekako s temi ugodnostmi, in zaradi njih mi je verjetno veliko lažje kot nekomu na drugem koncu sveta in tudi Kenijcem ni ravno lahko postlano.
Vedno pravim, da je treba mladost izkoristit in na splošno življenje.
Živimo samo enkrat.
Ne glede na to iz kje prihajamo, iz kakšne družine, države...poti so vedno odprte.
Svet je ogromen, priložnosti je veliko, le iskati je potrebno in brskati, veliko energije in živcev za to vložiti. Predvsem pa ...biti pogumen!
Imeti "jajca" in pustiti za seboj družino in prijatelje, luštne navade in lepo državo ki nam je vse to položila v zibko.
Hvala draga Slovenija za vse, rada te imam in se vidiva kmalu!
Cmok,
Nina
(Foto: Anja Anič)
Ni komentarjev
Objavite komentar