Pri Slovencih sem dobila občutek da se neradi smejijo oz jim je to kar odveč. Morda posplošujem, zato grem kar k primeru.
V Ljubljani se usedem na kavo s prijateljico, prileti natakarica in naju niti ne pozdravi, dobiva le "Kaj bosta?" "Živjo, dober dan tudi tebi", saj se ne poznamo od včeraj. Ko ji odgovoriva, da bova še malo pogledali, vidno nejevoljno odide.
Prav pogledam za njo in pomislim, mater pa saj te nisva midve prisilili v to službo. Tudi jaz sem bila natakarica v študentskih časih, pa lahko z lahkoto rečem da sem bila super prijazna in nasmejana in je bilo to čisto naravno-to sem pač jaz. Zaslužila sem bolje kot bi marsikje danes in spoznala tisoče ljudi, ki so mi vedno pustili napitnino in super feedback.
Pa kaj ni to bistvo tvoje službe?
Če ti kaj ni prav, odvrzi predpasnik in pojdi, pa magari na borzo dela. Služb je veliko, našlo se bo nekaj zate, nekaj kar ti bo pisano na kožo.
No pa sem zašla haha..
Ker sem skoraj tri leta živela v Dubaju, in ogromno prepotovala, sem se srečevala z različnimi narodi in kulturami.
Z lahkoto lahko rečem, da pri nas v osebnih storitvah v večini ne dobiš prijaznega nasmeha in pozdrava. Seveda so krasne izjeme, ki pa žal ne tvorijo povprečja.
V Ameriki imaš ob vstopu v prodajalno vedno prijazen pozdrav, takoj nekdo priteče do tebe in ti pove da super izgledaš, imaš nore čevlje, super puder ali krasno barvo las, nore oči itd.. je sicer čisto za lase privlečeno, vendar pa mislim da take geste laskajo vsakomur in imajo odličen učinek, seveda tudi na prodajo.
Tista natakarica od naju ni dobila napitnine, priznam tudi, da odkar sem se vrnila iz Dubaja velikokrat zahtevam šefa oz. odgovornega in nekoga npr prodajalca/natakarja izjemno pohvalim! Najprej njega osebno z lepo napitnino, potem pa še tako. Zato ker si zasluži! Tudi na Tripadvisorju lepo opišem pozitivno ali negativno izkušnjo - naj še drugi vedo ali je vredno ali ne. V letu 2018 je vse na pladnju oz Googlu. Če greš en korak naprej, in iz "svoje škatle udobja" lahko rečem samo bravooo, in take je treba pohvalit in nagradit.
Ker ta najina natakarica verjetno kaj takega še ni srečala:
Primer: Filipinci v Dubaju delajo za kakih (par) sto evrov na mesec, 6 dni na teden in okoli 12 ur dnevno, pa vendar je na njihovih obrazih vedno topel nasmeh in "Hello madam, how are you madam, Welcome madam!"
Od njih bi se lahko marsikdo kaj naučil, pa ni nič umetnega, to je v njihovi naravi, in zares se še ob tako slabem dnevu nasmehneš in počutiš bolje. Enako je na Tajskem in Baliju oz kar cela Azija je dežela takih smejkotov.
Slovenci, dajte te mrke face raztegnit kdaj v kak nasmeh, stalo vas nič ne bo in še kaj več boste imeli od tega, pa čeprav en mali kovanček več v žepu.
"Lepa gesta lepo mesto najde", pravi še moja babica.
Lahko tudi k meni v "šolo" pridete, pa vam pokažem kakšen nasmeh sem imela jaz pri Emiratih hahaha. Nikoli fejk, pa čeprav morda niti minute nisem zatisnila očesa pred 16 urnim letom ob 3.uri zjutraj. To je bila moja služba, ki sem jo veseljem opravljala.
Na tebi je, da se odločiš kakšen bo tvoj dan in kakšen dan boš podelil nekomu drugemu, saj vsak dan vsaj enega človeka srečaš.
In oprosti, ampak z mrko faco se ne pride daleč!
Smejalne gubice so kjut, smeh je nalezljiv in ni lepšega če še nekomu polepšaš dan.
Vsak ima svoj sonček znotraj sebe, pobrskaj in če ne drugega podari tujcu vsaj kisel nasmešek, presenečen boš nad tem kar dobiš nazaj.
Pošiljam sonček in nasmeh,
Nina
