četrtek, 3. oktober 2019

Prezgodnji razpok plodovega mehurja


27. teden in 5 dni nosečnosti.
Zbudim se malo pred 6.uro zjutraj, saj sem sanjala da sem se polulala. 
Potipam in res.
V glavi se mi obrne na tisoče filmov in takoj se zbrihtam.
Grem na stranišče in res, ogromno vode na pižami.
Brez vonja in barve, o-ou to je porodna voda. Preoblečem pižamo, se uležem nazaj v posteljo, vklopim gospoda Googla.
Prezgoden odtek plodovnice. Ojoj, same slabe stvari. 
V upanju, da se ne začnejo popadki in krči, še enkrat vstanem, da pokličem v porodnišnico, vmes pišem moji kenijski ginekologinji, ki je bila hb dosegljiva na Whatsappu in mi napiše: "I’m sorry, you need to be seen immediately. All the best."
Ko sem vstala, ponovno odteče velika količina vode. Jooj joj si mislim, zakaaaaj tako zgodaj?
Val spi, pokličem moja starša in sta takoj v akciji, oči me bo peljal, mami pride Vala pazit. Stuširam se, vržem vodo in polnilec v torbo in šibava. 
Ni mi jasno nič. Super se počutim, vsi testi so bili krasni: nuhalna, Nifty, morfologija, uz pred enim tednom-ja kaj hudiča se je zgodilo?! 
Pri porodnišnici se ob 7.uri z očijem posloviva in šibam v sprejemno, pa v triažo in me priklopijo na ctg.
Ctg ok. 
Sprejmeta me ginekologinja in študentka na praksi, naredita vaginalni in ultrazvok čez trebuh in potrdita razpok in viden iztek plodovnice. Povesta mi, da je možno da rodim zelo kmalu, da pa mi bodo dali antibiotično kuro zdravil in inekcijo steroidov za razvoj otročkovih pljuč. In da sm sedaj tukaj do poroda v strogem ležanju.
Zunaj sprejemne polno punc očitno pripravljenih za porod in jaz, v 27.tednu in 5 dni, z mokrimi hlačami in napotnico za urgentni sprejem. 
Ulijejo se mi solze. Ene čaka nekaj tako lepega, moj scenarij je pa lahko tudi najslabši. Kako, zakaj? Tisoče misli mi je šlo čez glavo.
Poklicem Janka v službo, se pogovarjava pol ure. Me lepo miri in sestavljava plan. 
V vsakem primeru bo priletel domov čim prej.
Pokličem mami, Val ob 8h še spi. 
Ji povem kako in kaj, mami že kuje načrt da pokliče v vrtec, in ga poskusi vpisat nazaj, kjer je hodil pred letom in pol. Uredi si dva dni dopusta in me pomiri. 
Odprejo se vrata in "ga. Puhek kar z menoj". S sestro greva v dvigalo, morbidna tišina. Jo vprašam če se to pogosto zgodi, in do kdaj mamice zdržijo predno se dojenčki rodijo? 
Pravi da tudi do 34.tedna in da se to kar dogaja.

Vzamejo mi kri, mi uredijo sobo s še dvema cimrama, vprašajo če imam dieto in evo. 
Tukaj sem. 
V roza sobi porodnišnice z omejenim gibanjem wc-postelja, obiski le partnerja in otroka. Uff, kriza si mislim.
Tri mesce sem lahko še tako.
No pa ni bilo. 
Strogo ležanje še vseeno ne pomeni da je zadeva rešena. Plodovnica mi je še vedno odtekala, a se hkrati nadomeščala. Izvidi so bili vsi ok, uz tudi, in ginekologinja potrdi, da je krasno ker je otroček večji in bolj krepak. Za vsak slučaj prejmem steroidne inekcije za razvoj pljuč.
Nakar pa se 5. dan plodovnica obarva zeleno. 
Pokličem sestro, ji pokažem vložek in ona: "Ufff ne, zelen je." In gas čez vrata. Pride druga sestra s ctg-jem, in reče: "Spakirajte se, po ctg-ju bomo šli v porodno". Kaj kako zakaj?
Zelena plodovnica pomeni, da ima otroček stisko in se je pokakal. Takoj bo treba rodit. Ojoooj pa ne no, tako dobro nama je šlo. 
Pokličem Janka, naj namesto na obisk pride v porodno sobo, ker bom rodila še danes. Šok tudi zanj.
Pridem v porodno sobo in me priklopijo na ctg. Gledajo vložek in se jim ne zdi zelena plodovnica. Ctg super, nobenih krčev, nič odprta. Pride Janko, se zafrkavava in smejiva, nakar zdravnica pravi da verjetno le ni to to, in da bom šla nazaj na oddelek. Prinesejo mi večerjo v porodno sobo, vseeno me še malo odbržijo na opazovanju in Janko odide, in gre Vala spat dat. Odahneva si.
Potem se pa čez čas spet ulije plodovnica, pokažem babici in nadzorni zdravnik se odloči, da je to to in da porod bo. Spet leden tuš.
Ravno po odločitvi pa se začne prvi krč.
Javim Janku naj počasi vse zrihta, in ko bo lahko pride v porodno nazaj. Zaskrbljen, šokiran.
Dajo me na klistir, pod tuš in nazaj na ctg.
Pride Janko, se zjokam, me miri in tolaži in spet heca. 
Vmes se je rodilo kar nekaj otročkov, en očka je padel skupaj, en bruhal, mamice pa skoraj vse kričale-čisto filmsko, hehe. Malo zaspim, se skuliram da je to pač to, in najboljše za otročka.
Krči se začnejo zelo redno, dajo mi magnezij za zaščito njegovih možganov, infuzijo in pa še neonatalno zaščito.
Ko se to steče pa umetne popadke. Mojih popadkov je bilo kar nekaj, pa vseeno sem se le 3 cm odprla. Umetni primejo takoj in v eni uri sem bila 7 cm odprta.
Kar naenkrat pa sem začutila močan pritisk med nogami, povem babici in soba se napolni. Preveri situacijo in glavica tišči močno navzdol. Reče mi: "Nina prijela se boste pod koleni, in močno pritisnila za kakat". Evo en iztis, in Lan je bil tukaj.
Ob 1.09 na 1.oktober se nama je rodil mali Lan, 39 cm dolg in 1340 gramov težak fantek, ki je takoj zadihal in zajokal.
Takoj so ga vzeli pediatri in obdali z nekakšno prozorno folijo za toploto, očistili, nama ga pokazali. Dala sem mu poljubček in odšel je na intenzivno nego.
Ko so poklicali pa je odšel za njim še Janko.
Presrečna sva bila, da ne potrebuje kisika, dali so ga v inkubator, in sedaj se lepo hrani z mojim mlekcem in pančka tam, na intenzivni v inkubatorju.
Jaz pa izčrpavam mleko na 3 ure, da mu ga dajo in nahranijo po sondi.
Konec dober, vse dobro. 
Srečni smo, da če se je že moglo to zgodit, da se je zgodilo to tukaj, v Sloveniji. 
Imamo top strokovnjake in vrhunsko enoto za intenzivno terapijo in nego novorojencev. 

Res VELIKA HVALA vsemu osebju, s katerim sem imela stik: od prvega do zadnjega so bili vsi krasni ljudje, imela sem čudovite in skrbne sestre in krasen, hiter porod. Hvala babici Gordani in Mariji, ki sta me super pripravili in vodili čez porod, božali in pomirili da bo vse ok, kot bi imela porodno doulo. Marinka je bila pa največja carica. Porodna soba številka 9 je imela res fajn pozitivno vzdušje.
Presrečna sem, da sem rodila v Porodnišnici Ljubljana.

Zdaj pa odštevamo dneve in tedne, da odidemo skupaj domov.
SHARE:

Ni komentarjev

Objavite komentar

Blog Design Created by pipdig