Nagrada za življenjsko delo

Biti mama je šola vseh šol.

Od trenutka ko se zaveš, da v tebi bije še en srček pa dokler tvoj ne neha bit, je vsak dan lekcija, skoraj brez pavziranja.

Kako fajn izgledaš!

Hvala!

Slišim, poslušam in tako se tudi počutim. Fajn.

Ker sem se tako odločila. 

Prezgodnji razpok plodovega mehurja

27. teden in 5 dni nosečnosti.

Zbudim se malo pred 6.uro zjutraj, saj sem sanjala da sem se polulala. 

Potipam in res.

V glavi se mi obrne na tisoče filmov in takoj se zbrihtam.

Živijo, kdo si pa ti?

Živijo, jaz sem mama. 

Skoraj tako bi se lahko predstavila ljudem, ki me (še) ne poznajo.

Vem, da je to več kot očitno, pa tudi nekaj časa nazaj sem bila stalna voznica dirkalnega vozička (v barvah zastave za Finish line). 

Sama na pot z otrokom

Potovanja so meni najljubša stvar na svetu, in sedaj ko imam Vala pomeni, da bomo vse prepotovali skupaj.
Ali pa sama. 
Želiva mu omogočiti, da vidi ta lep in ne tako lep svet, da vidi kakšne so kulturne razlike. Želim da ceni, in spoštuje kar ima, in dobi svetovno širino za naprej!

Saj me prime, pa me mine

So opravila, ki so samoumevna, hitra in neproblematična. A včasih postanejo ravno ta opravila tako nepotrebna in ob nepravih trenutkih in dnevih. Točenje bencina, kava za na pot ali na hitro skočit po žemljo... z otrokom? Raje nebi.

Od sivine se zvrti

Sivi dnevi, deževna zima in ne duha ne sluha o snegu in snežakih. Vreme je na glavo obrnjeno in še jaz bi se na trepalnice postavila, če bi se lahko, da v tem vremenu ukrotim svojega mulčka s preveč energije.

Kam naj se dava? Kaj naj danes zorganiziram?

Dnevne tegobice..

Ko mu presedajo že vse igrače, in sem itak jaz najboljša animacija, da še na wc sama ne morem, potem je čas za Minicity.

Ušlo mi je

in razlog za to: Poporodna stresna inkontinenca

Moje življenje je bilo včasih sila preprosto, a polno dogajanja in aktivnosti.
Urniki so bili natrpani, pa vseeno danes vidim, da je bilo v njih ogromno neizkoriščenega prostora. Ogromno sem športala, potovala, hodila na kavice in žurala, pač tipično življenje 20 in neki letnice. Vse je bilo bp kot pravijo, tudi brez zdravstvenih težav.
Potem pa se je zgodil težko pričakovani obrat, zelo zaželeno rojstvo sinčka.
Organizirana in pripravljena, kot sem vedno bila, sem bila kmalu soočena in presenečena nad marsikaterimi tabuji, ki jih materinstvo skriva.

BOLJE POZNO, KOT NIKOLI

Ko te življenje prehiteva po desni, in "sfališ" par izvozov, je to pač današnji vsakdanjik oz. realno stanje.
Vem, nismo samo mame take, danes smo že skoraj vsi pod pritiskom časa, ki nas povozi.
Ko srečaš sošolko iz osnovne šole in se ne spomnita, kdaj sploh sta se nazadnje videli in se zaveš, da je od valete že več kot 15 let, te vrže na rit.
Pa te Facebook spomni, da je neka kolegica v tvojem življenju že 10 let, a meni se je zdelo kot da bi jo srečala pred kratkim. Ko sem diplomirala.
Aja, od tega je že 10 let? Ufff.

Poljubček ti dam, ker te rada imam

Izhajam iz družine, kjer je vedno prisotna toplina, ljubezen in spoštovanje. Moja starša sta že (danes) 33 let (ČESTITKE za 33ko**) poročena, kljub vsem ovinkom, ki jima jih je življenje prineslo.

Moje otroštvo je bilo prekrasno in moja starša sta res vložila ogromno svojega časa v to, da smo bili kot družina skupaj.

Prioritete

Kako v današnjem času slalomirat med vsemi obveznostmi in poskrbet, da se ti ne sname, je prekleto težko.

Izgledat moraš, kot da nikoli nisi rodila, zamolčat vse posledice, ki ti jih je pustil porod in biti super mama, ki ima energije za izvoz za igranje in lov za pobesnelim lumpom ali več njih, polno in seveda čisto kuhinjo domače skuhane hrane, partnerja nikoli ne zanemarjat, kaj šele prijateljic, sterilno stanovanje pa itak mora izgledat, kot da ste se ravno vselili.

Po 19.uri...

...se začne moj dan.

Hahaha, če verjameš v Smrkce...

Val zaspi, in tudi jaz se tega nebi branila, pa žal nimamo gospodinje, ki bi mi v red spravila celo stanovanje, oprala, zložila in pospravila vse cunje, posodo, igrače, pa še mene haha.

Tako pa imam žal samo dve roki, in ko Val zaspi naredim nekaj 10-minutno pavzo, potem pa kot da me nekdo navije, začnem pospravljat, kot da tekmujem s časom.

Hvaležna sem...

da se vsako jutro zbudim brez budilke ob 6.00.

da se zvečer na pol mrtva stuširam, ker vem da sem se cel dan igrala in animirala, kvihtala 12 kg, kuhala, pospravljala itd.

da 100x na dan počistim kuhinjo in jedilnico ker moj otrok tako rad jé (beri packa).

da zaspim v sekundi kjerkoli in kadarkoli je prilika, ker pač nimam toliko energije kot moj otrok.

da imam dve roki, čeprav bi najraje bila hobotnica.

da obstaja na svetu Plazma (piškot) ki me je že neštetokrat rešila metanja se po tleh, dretja ob plačevanju računa, kobacanja iz nakupovalnega vozička in mi omogočila 1-minutno kavico.

da imamo pralni stroj, ki vedno opere vse zalepljene bodije, travnato-blatne hlače in mivkaste nogavičke.

da obstajajo risanke, kar pomeni da se lahko izmuznem sama na stranišče, saj so mu ravno 3 minute zanimive.

da mož oz. očka pride vsaka 2 meseca domov, da potem tudi jaz malo "zadiham".

- 20 kg v manj kot pol leta

In to na najbolj zdrav način možno...z dojenjem! 
In vozičkanjem, nosilkanjem, kengorujčkanjem, nošenje v nahrbtniku, telovadbo po stopnicah z vrečkami v eni in otročkom v drugi roki, lupinco v eni in smetmi v drugi roki in še in še variant ob katerih sm se stopila - dobesedno, pa še malo bolj.
Glede na to, da ne vem kam je 18 kg šlo v 9-ih mesecih, saj res nisem izgledala tako baročen nasedel kit, sem presrečna da je tehtnica tudi popustila. 

Ginekologinja me je vsakič kregala zaradi teže in sm se ob tehtanju nemalokrat pošteno zjokala, ampak sem ob prihodu iz porodnisnice že imela skoraj 10 kg manj. Verjetno me je zalila voda. In se očitno tudi izlila iz mene oz. me je zalil Val in se izlil iz mene, hehe. 
Nadaljne kile pa tudi niso bile problem saj sem res zelo aktivna mamica.

Zakaj vozičkam?

Dobila sem vprašanje, zakaj se dojenčke sploh sprehaja v vozičkih, če pa ja ne hodijo in nič ne delajo drugega kot da ležijo. Verjetno samo zato, da lahko mame pokažejo »svoje« vozičke…

Hahahaha, temu sem se tako nasmejala.