ponedeljek, 09. april 2018

Družina na on in na off


Najpogostejša opazka, ki jo slišim je, kako zmorem starševstvo sama? 

Kako “preživim”, ko pa moj mož dela v tujini?!

Gre! In ni težko!

Seveda pa niso vsi trenutki luštni, in ni vedno lahko, ko sem sama za vse, in imam le dve roki, energije manj kot moj otrok, ampak nama gre! 
Tudi znani rek ne drži:"Daleč od oči, daleč od srca"... 

Midva živiva že 4 leta tako, da vsaj en od naju, če ne oba, dela(va) v tujini. In v tem času so se zgodile najlepše stvari najinega življenja: poročila sva se, imela 4 medene tedne, in rodil se nama je prekrasen sinček. Dnevno se vidimo preko kamere, in imamo se neskončno radi.

Vedno praviva, da rutina “ubija”, in da “ubije” še tako močno zvezo. Ljudje po mojem nismo ustvarjeni zato, da čredno sedimo v pisarnah 8 ur, in klofamo po tipkovnicah in buljimo v računalnike, hitimo po otroke v vrtce in šole, z njimi na razne obveznosti, in potem pridemo domov utrujeni in naveličani vsega. Zvečer pademo v posteljo, brez akcije, in jutri ponovimo vse od začetka. In pojutrišnjem spet podobna zgodba.. 
Do penzije, ki se jo vsi tako radi oklepajo, ha!

Vem, da je še kaj več od življenja, kot samo plačevanje računov, in da preživiš. In midva si to poskušava ustvarit. Tudi zaradi tega sem jaz vedno na eno leto menjala službo, razen Emiratov, ki so bili zdaleč od rutine!

Trudiva se, in v zvezo res vlagava veliko, dnevno si poveva da se imava rada, in se čim več trudiva da smo skupaj, se veliko dotikava in poljubljava. Jaz imam še vedno metuljčke vsakič, ko ga čakava z Valom na letališču.

Kaj ni bistvo zveze to, da se imaš luštno, in da uživaš v skupnih trenutkih?

Seveda pa so težki dnevi, ko Val zboli, in sem sama in edina za bolniško. Če zbolim še jaz, sem edina, ki moram skrbeti za oba. Val je čisto mamin sinko, in vzgojen je po moje. Vso energijo in čas vlagam vanj sama. 
Večino večerov preživim sama, in postelja na njegovi strani je prazna. Manjkajo mi odrasli večeri v dvoje in večerja/zmenek, ampak vsega pač le ne moram imeti.

Ampak črno vidiš le če tako misliš, jaz v najini zgodbi vidim cel spekter mavrice, in vem da mi je tako življenje namenjeno. Sprejela sem ga takšnega kot je, in se imam fajn, zares fajn! Morda zato, ker sem videla velik del sveta, in živela v tujini, videla širšo sliko življenja, in tudi razmišljam drugače. Morda pač takšna sem, in vse poskušam videti pozitivno. 

Moj mind set je trden, in ne poizkušam biti le še ena ovca v čredi.
SHARE:
Blog Design Created by pipdig