Nagrada za življenjsko delo

Biti mama je šola vseh šol.

Od trenutka ko se zaveš, da v tebi bije še en srček pa dokler tvoj ne neha bit, je vsak dan lekcija, skoraj brez pavziranja.

Kako fajn izgledaš!

Hvala!

Slišim, poslušam in tako se tudi počutim. Fajn.

Ker sem se tako odločila. 

Čustveno občutljiv otrok

V preteklosti sem se ogromno spraševala, kaj hudiča delam narobe z Valom, da on toliko joka?! Vem in vedela sem, da dojenčki ogromno jokajo, seveda odvisno od otroka, vendar pri Valu se mi je to zdelo res ekstra veliko. Imel je močne krče, že v porodnišnici mi je dal jasno vedet, da bo njegovo spanje bolj na kratke proge in z glasnim jokom pokazal svoj obstoj obema cimrama, ki sta se nehvaležno zbujali zaradi njega.

Živijo, kdo si pa ti?

Živijo, jaz sem mama. 

Skoraj tako bi se lahko predstavila ljudem, ki me (še) ne poznajo.

Vem, da je to več kot očitno, pa tudi nekaj časa nazaj sem bila stalna voznica dirkalnega vozička (v barvah zastave za Finish line). 

Družina na on in na off

Najpogostejša opazka, ki jo slišim je, kako zmorem starševstvo sama? 

Kako “preživim”, ko pa moj mož dela v tujini?!

Poljubček ti dam, ker te rada imam

Izhajam iz družine, kjer je vedno prisotna toplina, ljubezen in spoštovanje. Moja starša sta že (danes) 33 let (ČESTITKE za 33ko**) poročena, kljub vsem ovinkom, ki jima jih je življenje prineslo.

Moje otroštvo je bilo prekrasno in moja starša sta res vložila ogromno svojega časa v to, da smo bili kot družina skupaj.