četrtek, 11. oktober 2018

Živijo, kdo si pa ti?

Živijo, jaz sem mama. 
Skoraj tako bi se lahko predstavila ljudem, ki me (še) ne poznajo.
Vem, da je to več kot očitno, pa tudi nekaj časa nazaj sem bila stalna voznica dirkalnega vozička (v barvah zastave za Finish line). 
(Foto: Urška, Prav posebno)
Tako da dejstva, da sem mama ali pa morda varuška, ne moraš zgrešit.
Ok, v prostem času sem tudi Nina in pri tem pomaham, ampak skoraj me povozi tale drug naziv, ki ga vztrajno in z največjim z veseljem poslušam MAMIiiii, MAMICAA :) 
Oh, music to my ears!

Vem, da je ta moj naziv "zgazil" prej čisto enostavno Nino, ampak ta mali lomilec mojega srčka je prevladal.  
In uffff koliko zarečenega kruha sem pojedla, bila sem ena izmed najbolj pametnih:"Jaz pa ne bom objavljala slik mojega otroka, jaz pa ne bom podredila svojega življenja otroku, pa kaj če maš otroka, ti si še vedno na prvem mestu," in podobne.
Jah, dokler ni prišel Val in malce zmešal glavo, ritem in vse ostalo.

Jaaaaa živijo, sem mama in žena, in v prostem času Nina. A prostega časa nimam.
Vedno bom dala prioriteto mojemu otroku, ker je pač odvisen popolnoma od naju, in to pomeni da Nina ni več na prvem mestu in niti Janko. Znam se odklopit, in seveda ne debatiram samo o njem in materinstvu. Verjetno bi lahko več izkoristila varstvo in šla ven, žurat ali samo na babji čvek, pa v kino itd.. 

Vseeno, znam biti samo Nina in tudi samo mama Nina, obsojala sem preveč ampak kaj, krvavi smo pod kožo in se učimo na svojih napakah.
Dejstva nočem in ne skrivam, sem ponosna mama, in če te to moti in je moj otrok v debatah prevečkrat omenjen, potem ti pomaham in se imej fino še naprej!

In ker se poskušam postavljati čedalje več na prvo mesto, se spravljam v red. Počasi po polžje, a koraki so trdni in odločni.
Nekako je v teh dveh letih in pol prioriteta ob večinoma enostarševski situaciji bila Val, sama pa sem se postavljala na stranski tir. Ko sem začela z obiski fitnesa, je Val zbolel za 6 mesecev, in so načrtovane stvari (mišice) splavale po vodi.


To pomeni, da si zares večkrat privoščim masažo, obrazno nego, in si vzamem čas zase. Za svojo samopodobo, da se spravim iz tipične mama oprave, v mamacito, ki uspešno slalomira med materinstvom in vsem ostalim, pa še vedno zgleda kul.
In ker res nisem velika ljubiteljica frizerjev, saj so mi vedno čisto preveč odstrigli las, in me spravljali v slabo voljo z rumenimi in modro-zelenimi odtenki blond barve, jih ne obiskujem prav pogosto.
A ker sem imela namesto las že pravo slamo je bil obisk nujen. In odločitev krepka: ODSTRIČI VEČ KOT 20 cm.

Kakšen fin občutek!!! Glava lažja, kot da sem prej cement na njej nosila, in z odrezanimi centimetri se mi zdi, da zgleda kot da je odšlo tudi par let. Vrhunska odločitev, prava barva, ki daje res občutek natur videza kot da me je posvetlilo sonce in moj videz je nadvse toplo sprejet.
In moj poni repek je lepo spravljen za nekaj časa.
Ker pa sem se za varstvo Vala zmenila za tri ure, sem imela čas še za dodatno urejanje.
Hotela sem obrvi. In s tem mislim obliko ki se sklada z mojim obrazom in pa malce močnejše. Tako mi je po metodi Anastazia Beverly Hills Viki obrvi povoskala, populila jih oblikovala, na koncu pa se pobarvala da bo vse to obdržalo cca 14 dni.

Za piko na i, sem si se uredila še pastelne nohte s Shellackom in sem bila tako za (vsaj) 14 dni urejena tipi topi.

Nekdaj nekaj tako samoumevnega a danes skoraj misija nemogoče s skoraj vedno dežurnim g. Murphijem, ki pa je tokrat očitno malce počival. Končno.
Hvala punce pri Viki's place za krasno preobrazbo in prijetno popotnico v Kenijo!

SHARE:
Blog Design Created by pipdig