Toliko pompa okoli odprtja prenovljene Lesnine XXXL v Ljubljani, da smo jo šli sčekirat.
Kaos prezasedenega parkinga in milina tisti trenutek, ko stopiš v prodajalno.
En velik odprt prostor, klovni so zabavali otroke, delili balončkaste kužke in žonglirali.





Nekaj je pa res vrhunskega v novi Lesnini. No dve stvari. In to seveda za starše oz bolj mamice. Otroški oddelek je ogromen in v njem je res vse, od vseh znamk, ki so ta trenutek najbolj in (Mima, Stokke) pa dobiš res vse: od modrčka za dojenje, celotne otroške sobice, od vozička, oblačil, prenosne posteljice, počivalnika, nosilk, igrač in stolčkov za hranjenje. Še otroški kotiček imajo, kjer lahko otroci barvajo ali pa samo preizkusijo igrače. Mene je zares navdušila ponudba.



Ampak še vedno pa to ni Ikea, kjer se sprehodiš po hudem razstavnem prostoru in dobiš res polno idej, ki so prijazne tudi tvoji denarnici.
Druga zelo presenetljiva stvar pa je igralnica, ki je nekakšen "akvarij" in imaš otroka vseskozi na očeh. Najboljše od vsega pa je, da je pult/šank/miza čisto zraven in kofetkaš, zajtrkuješ ali pa ješ kosilo, medtem ko se tvoj otrok igra.

Zakaj je meni to prednost: leto in pol starega otroka je treba imeti ves čas na očeh, in to je res prednost te igralnice. Igralnica je sestavljena iz samih didaktičnih igrač, kjer otroci razvijajo svojo motoriko, imajo pa še tobogan in pa kot nekakšno boksarsko vrečo, mini kocke za sedet in blazine na katere se mečejo/uležejo. 

Zraven pa lahko komot poješ tisti ogromni dunajski šnicel, ki ga postrežejo v pičlih 5 minutah.








Kar se mene tiče: Lesnina, well done!

Mi bomo veliko pri vas, tako da bo skoraj veljalo: "Dobrodošli doma".

Izhajam iz družine, kjer je vedno prisotna toplina, ljubezen in spoštovanje. Moja starša sta že (danes) 33 let (ČESTITKE za 33ko**) poročena, kjub vsem ovinkom, ki jima jih je življenje prineslo. 
Moje otroštvo je bilo prekrasno in moja starša sta res vložila ogromno svojega časa v to, da smo bili kot družina skupaj.
Res je vse štimalo in spomini na to obdobje so prekrasni. Ok, razen ko so me se v času moje pubertete še vedno vlačili v nudo kamp, jaz pa na polno buhtela. Pustimo to. Pa v hribe, ko sem jaz hotela gledat Simpatije, haha.

Ja, moja starša sta nama z bratom posvetila svoj čas, ogromno le-tega. Morda nisva imela vsega, da bi bila najbolj IN tisti trenutek, ko je bilo to "potrebno" za vrstnike, morda se nismo vozili v luksuznih avtomobilih in večerjali v top restavracijah, ampak verjetno mi ti spomini nebi toliko pomenili kot to, kje vse smo bili skupaj in koliko luštnih stvari smo počeli.

HVALA VAMA za vse prečudovite trenutke in vso energijo, ČAS in denar, ki sta jih vložila v naju z bratom, da sva danes kar sva. Lahko ponosno rečem, da sva samostojni doštudirani samozavestni odrasli osebi, in nama nič ne "fali".
Pa še okužila sta me s temi "mevlami v riti", da je vedno treba kam iti.


Moja starša sta mi pokazala, kako izgleda lep, ljubeznjiv, spoštovanja vreden zakon in koliko truda in kompromisov je potrebnih, da funkcionira.
Videla sem na tisočere poljubčke in stalno držanje za roke, ogromno toplih objemov in podpore, in enako sta predajala to tudi nama z bratom.

Edino, kar morda pogrešam oz sem pogrešala je, da smo si redko rekli da se imamo radi.
To "napakico" odpravljam z navečjim veseljem: možu in sinku tisočkrat na dan prilepim poljubček in večkrat na dan povem, da ju imam rada. 
In Valu že od nekdaj dajeva lupčke na usta in on tudi nama, saj vidi naju in posnema. Lupčkov pa itak ni nikoli dovolj!
Smo pač le Puhki, na vzven (morda) izgledamo nedostopni in neprijazni, ampak znotraj smo pa mehki in puhkasti da je le joj! 

RADA VAS IMAM!

Imejte se radi!

Kako v današnjem času slalomirat med vsemi obveznostmi in poskrbet, da se ti ne sname, je prekleto težko.
Izgledat moraš, kot da nikoli nisi rodila, zamolčat vse posledice, ki ti jih je pustil porod in biti super mama, ki ima energije za izvoz za igranje in lov za pobesnelim lumpom ali več njih, polno in seveda čisto kuhinjo domače skuhane hrane, partnerja nikoli ne zanemarjat, kaj šele prijateljic, sterilno stanovanje pa itak mora izgledat, kot da ste se ravno vselili.

NOT

Družbena omrežja nam žal perejo možgane, in vsi na hitrco pometejo prah pod preprogo (če jo sploh imajo), preden pridejo gostje na obisk.
Ker pa so gostje dnevno na tvojih profilih socialnih omrežji, za to poskbijo filtri haha.

Jaz se zelo trudim, da ne jamram, ampak ja, sname se mi dovolj velikokrat, da naredim odklop. Odklop od vsega, in se počim nekam, kjer je mir in sem sama na off. Ali pa v družbi kolegic, moža in v kozarcu deci ali dva. Tako se umirim in skuliram.
Seveda grem tudi v posteljo ob 21h in zaspim kot dojenček (no ja, moj ni tako lepo spal), se kopam v kopeli z rožicami, srkam vino in si predstavljam, da se bo vse samo pospravilo, pomilo, zložilo...



Bolj kot čisto stanovanje moram bit pospravljena in popredalčkana jaz, moje misli in moja energija NE na minimumu. Zato je odklop potreben velikokrat.

Opažam, da danes mame razkirajo vso svojo energijo za svoje otroke in se hote ali nehote "raztrgajo" na vse strani. Tako pa tudi pozabijo nase, žal. Tempo, ki ga živimo je (pre)hiter in ne znamo se ustavit, se spomnit in zavedat da bi me, mame mogle biti na 1.mestu (vsaj kdaj pa kdaj).
Ker, kdo bo poskrbel za nas, če ne me same?!

Tako, predlagam nekaj idej:
- preberi knjigo, ki si jo že dolgo želiš
-pojdi na kavo, sama - verjemi, super je
-pojdi s prijateljico/prijateljicami na kavo ali kaj močnejšega
-organiziraj mami vikend
-šoping je super terapija
-kopel ali vsaj doooolga pavza na wc-ju
-športaj, fit mami je srečna mami
-oglej si film, začni z novo nadaljevanko, pojdi v kino
-frizer, pedikura, masaža, manikura...

Slovo ni nikdar lahko in odšla sem s težkim korakom, oz se odpeljala zelooo počasi, s solzami v očeh. Tudi ta korak sem morala narediti, pa bo vsakič lažje in boljše za oba, za vse nas.



Ja, Val je ostal sam na morju z dedkom in babico. In jaz sem ga pri njegovemu letu in pol pustila, prvič "samega".
Verjetno nekateri zavijate z očmi, drugi ste mislili da gre za bolj sočno novico, tretji pa ste v moji koži, četrti pa v tej situaciji še niste bili.

No tako, z našo družino je vse vredu, smo srečni in zadovoljni skupaj, nič nam ne manjka! 



Odločitev, da Val preživi del dopusta sam z dedkom in babico je bila spontana že v načrtovanju letošnjega dopusta in sigurna sva bila, da bo užival in počitnikoval tudi brez naju, pa naj bo tako majhen ali tako velik. Kakor vzameš. 
S tem ne želim predčasno rezat popkovine, kot marsikateri radi pravijo, vem pa, da je to dobro zanj in zame, za naju in za nas. Več kot zaupam svojima staršema in vem, da je v najboljših rokah, vem da je rad v njuni družbi in ju ima rad in vem, da se bo imel z njima super. Še sladkarije bo lahko jedel in veliko gledal risanke, šel pozno spat itd.. vse kar se počne z dedki in babicami. 
Zato pa so, da razvajajo svoje vnučke, starši jih pa vzgajamo.

Do vikenda se pa moram le zamotit, da ne bom vsako minuto mislila le nanj in se osredotočila na to, da se lahko imam kot mama fajn (spet) sama oz v dvoje.

Wish me luck!

To objavo bi lahko napisala na temo, kako vsak dan lovim Vala, mu preprečujem padce z raznih omar/pultov/wcja itd. kamor vse spleza in uide.. ampak ne.
Šli smo na dirko, prvo, pravcato dirko. Saj vem, da ima Val šele 17 mesecev, samo poganjalček Kinderfeets je že dobro osvojil, pa smo šli v Kolo park.

Tam je otroška trgovina Silly organiziralo dirko s poganjalci Kinderfeets.



Noro dobro je bilo videt malčke in mulčke, kako se gor in dol preganjajo po klančinah in ovinkih.
Val je samo malo sprobal Egg helmets čelado in preveril progo, potem pa se je odločil, da ga baloni in milni mehurčki bolj zanimajo. Tako sva norela za njim, da nebi prevračal posod z milnico in se zapletal v balone še bolj, kot se je.
 

Z veliko mero "natančnosti2 smo se lotili Maki pobarvanke in poskusili barvice, ki niso samo za barvat dobre, ampak so tudi  zelo njami haha (itak je treba vse v usta dat), polno plišastih in lesenih igrač bi na vsak način bilo treba vzeti domov, da ne govorim o slastnih Mmmetka cakepopsih in cupcakesih od katerih ga nisva mogla več stran od mize potegnit. Polno igrač, milnih mehurčkov in novih prijateljčkov... Prekrasen piknik smo imeli!

 

Iiiin Val je dobil svojo prvo medaljo za udeležbo na dirki, kako ponosen je bil, da je ni in ni hotel snet.
 Za nameček pa smo na srečelovu dobili še krono in to je bila pika na i, a Val presrečen!

Res smo uživali, Val je komaj dočakal posteljo, tako zmatran je bil.

Hvala Silly za prekrasno sobotno popoldne!

Preteklik.
Zdaj je Val že fant(ek) in ima 16 mesecev.
Dojila sem ga 12 mesecev in 1 teden. Jap, je bilo kot nekakšno zapoznelo darilo ob rojstnem dnevu. Srečna sem, da nama je uspelo, in da sem imela ogromno mleka.
Meni je bilo super, da o Valu sploh ne govorim. 
Res noro je, kako je narejeno naše telo: lahko zgeneriramo novo živo bitje, ga rodimo in imamo skoraj izventelesno izkušnjo (če ste rodile povsem naravno, potem veste o čem pišem) in potem ga lahko še hranimo, in to vse s svojim telesom - res svašta!
Ampak ja, dojenje je super, vendar ni rožnato. Vsaj ne meni. Pa nisem zategnjena, in mi je golota čist ok. Tudi velik del življenja sem bila nudist (sicer ne po svoji volji). Ampak videti joško kar tako vsepovsod tud mene pritegne, da pogledam dvakrat. Hočeš nočeš. 

Jaz sem dojila vsepovsod: na klopci, restavraciji, lokalu, v avtu, na wc-ju (žal, saj se Val ni in ni umiril in sem se nekako mogla umaknit gneči), v previjalnicah itd...
Tud v javnosti in pred družino, kolegi. Sploh pred slednjimi mi je blo najbolj čudno-ko moraš tisto ogromno puščajočo joško dat na plano, in upat da bo tvoj otrok res lačen in ga gneča in karkoliseževokolicidogaja ne bo zmotilo, potem je ta proces kul, drugače pa res ne. Res si nisem nikoli predstavljala, da bom sredi centra Ljubljane na kavi na pol naga...ja no, življenje prinese vse možne scenarije.

Ampak pokrila sm se oz Vala le enkrat, in ideja o tem, da je moj otrok kot v šotoru, mi ni bila všeč.. sem si misla, pa naj gledajo. Če jim pa kaj ni všeč, naj se pa stran obrnejo. Moj otrok je lačen in hvala bogu sem mu lahko jaz, kjerkoli in kadarkoli ponudila toplo mleko, v izobilju.
Tud sikat sem bila pripravljena, ker so me marsikateri (neprijazni) pogledi pošteno zmotili in je sigurno to čutil tudi Val.
Pa vseeno, z izjemnim ponosom sva pridelala 10kg, in jaz stopila svojih 18kg+ iz nosečnosti.
Dojenje je zakon!

Pa da ne bo pomote, nisem grozna zagovornica dojenja - če življenjske okoliščine kakorkoli zagodejo, res hvala bogu za alternativo in adaptirano mleko. Važno je, da naši otroci niso lačni, in da dobijo vse potrebne hranilne snovi že v začetku njihovih življenj.

...se začne moj dan.

Hahaha, če verjameš v Smrkce...

Val zaspi, in tudi jaz se tega nebi branila, pa žal nimamo gospodinje, ki bi mi v red spravila celo stanovanje, oprala, zložila in pospravila vse cunje, posodo, igrače, pa še mene haha.

Tako pa imam žal samo dve roki, in ko Val zaspi naredim nekaj 10-minutno pavzo, potem pa kot da me nekdo navije, začnem pospravljat, kot da tekmujem s časom.
In ko se stanje umiri, se začne moj čas in idej toliko, da ne vem s čim začeti: kozarček rujnega in film, ali naj uredim fotke in jih dam v izdelavo, napišem kak blog post, objavim kaj na Instagramu, ali naj grem v banjo oz kar spat?!


da se vsako jutro zbudim brez budilke ob 6.00.
da se zvečer na pol mrtva stuširam, ker vem da sem se cel dan igrala in animirala, kvihtala 12 kg, kuhala, pospravljala itd.
da 100x na dan počistim kuhinjo in jedilnico ker moj otrok tako rad jé (beri packa).
da zaspim v sekundi kjerkoli in kadarkoli je prilika, ker pač nimam toliko energije kot moj otrok.
da imam dve roki, čeprav bi najraje bila hobotnica.
da obstaja na svetu Plazma (piškot) ki me je že neštetokrat rešila metanja se po tleh, dretja ob plačevanju računa, kobacanja iz nakupovalnega vozička in mi omogočila 1-minutno kavico.
da imamo pralni stroj, ki vedno opere vse zalepljene bodije, travnato-blatne hlače in mivkaste nogavičke.
da obstajajo risanke, kar pomeni da se lahko izmuznem sama na stranišče, saj so mu ravno 3 minute zanimive.
da mož oz. očka pride vsaka 2 meseca domov, da potem tudi jaz malo "zadiham".



in še in še...


Najbolj hvaležna pa sem za zdravega, navihanega otročka, ki me iz dneva v dan navdušuje in preseneča, nasmeji in razveseljuje! Val ti si moj svet in hvala tvojemu očiju, da mi te je pomagal ustvarit!!

In to na najbolj zdrav način možno...z dojenjem! 
In vozičkanjem, nosilkanjem, kengorujčkanjem, nošenje v nahrbtniku, telovadbo po stopnicah z vrečkami v eni in otročkom v drugi roki, lupinco v eni in smetmi v drugi roki in še in še variant ob katerih sm se stopila - dobesedno, pa še malo bolj.
Glede na to, da ne vem kam je 18 kg šlo v 9-ih mesecih, saj res nisem izgledala tako baročen nasedel kit, sem presrečna da je tehtnica tudi popustila. 

Ginekologinja me je vsakič kregala zaradi teže in sm se ob tehtanju nemalokrat pošteno zjokala, ampak sem ob prihodu iz porodnisnice že imela skoraj 10 kg manj. Verjetno me je zalila voda. In se očitno tudi izlila iz mene oz. me je zalil Val in se izlil iz mene, hehe. 
Nadaljne kile pa tudi niso bile problem saj sem res zelo aktivna mamica.



Sem pa z veseljem poskrbela še za spomladno čiščenje s programom Tummy tea tox. 
Trebušček mi je še tako hvaležeeen in sicer da čajčkam vsak dan 10 dni in tako aktiviram svoje telo, potem pa dodatno zaženem topljenje maščobic še s probiotiki in prebavnimi encimi 10 dni.
Res se mi zdi da gre vsa možna voda iz mene in tako lahkotno se počutim ker napihnjenosti ni od nikoder. Prebava je urejena in moj trebušček bo kmalu tipi topi za poletje, le še malo telovadbe mu manjka!

Si tudi ti utrujena, nerazpoložena in posegaš kar naprej po sladkem?
Se boriš z odvečnimi kilogrami in ti gre na živce tista mišelinka okrog pasu? (no hvala bogu so letos IN hlače z visokim pasom haha)

Poskusi novo 20-dnevno spomladno čiščenje in razstrupi in osveži svoje telo! Tummy tea tox je tvoj novi začetek!

Vsem mamicam (gospodičnam, gospem, puncam, damicam) pa za materinski dan PODARIM -15 % popusta s kodo NINA15, vse do vključno nedelje 26.3.!

Dobila sem vprašanje zakaj se dojenčke sploh sprehaja v vozičkih, če pa ja ne hodijo in nič ne delajo drugega kot da ležijo. Verjetno samo zato, da lahko mame pokažejo »svoje« vozičke…
Hahahaha, temu sem se tako nasmejala.
Žal menim, da v večini ne hodimo (samo) kazat vozičke, ampak želimo otročku povečat dozo kisika na svežem zraku, ki je doma ne moreš ustvariti, kljub prezračevanju.
Otrok v košari posluša zvoke okolice, opazuje nebo, krošnje dreves, in tebe - tvoj obraz, dobi malo D vitamina s sončkom, potem kasneje v športnem delu vozička pa presrečen opazuje vso okolico. Njegov svet se odpira, dogaja se mu in možgančki se zaženejo s polno paro… Svež zrak jih utrudi in zibanje vozička jih tako lepo zaziblje v spanec, še treslaji (makedam) so dobri za prebavo hehe.
Pa še za mamico so sprehodi super!

Mi smo se kar hitro poslovili od Peg Perega, saj nam za naše aktivnosti gume oz kolesa niso preveč odgovarjala. Voziček je sicer zares odličen, lahek in ima ogromno košaro, ki se jo da nastaviti v naklon če ima dojenček npr. refluks ali pa neka vmesna postaja med košaro in športnim delom. Tudi zloži se z lahkoto z eno roko in ne zasede veliko prostora.


Tako da smo hitro po tem ko je Val samostojno sedel prešli na marelo Elodie Details Graphic Grace, ki je priročen tudi za potovanja, gume so več kot odlične, tudi položit se ga da skoraj na 100%, otroka lahko skoraj popolnoma zasenčiš in mi smo nad njim navdušeni!